24.10.2010 JEGILAUF / Ljubljanski maraton

Čestitke obema jegilaufarjema za uspešno pretečenih 21 km + vsem navijačem, ki so ju spodbujali. Jegiclub

Me tekom - Andrejček mal pred ciljem 20 km – ko ga objektiv ujame v zanimivi pozi:

Še mene vse boli ko ga gledam revčka – mimoidoči navijač

Dejmo, dejmo Andrej še mal maš, dejmo Andreja, Blonž, Žiga, Dragica

Po tekmi:

Vse me boli - že zdej, pa še kako Brina

Glih tko so me mogl dobit... in Alen in Krč... veš kolk sm se mogu matrat da sm se v tako pozo spravu Andrejček

Največja tema Jegilaufa med in po teku je bila, kako to, da Brina ni oblečena v oranžno !!

Odzivi:

Tok smo jo čakal pa čakal, pa čakal da pride kej ornžanga mim pa nič, pa prlaufa Andrej v črnem - no pol pa en umen da je Brina dons v vijolčnem ... halllo nč jasn Cile

Jam sam res... Pa še klicala sem jo pred štartom, da jo vprašam kaj bo nosila, pa je bla že izključena... Še dobr da je ona mene vidla, ampak sem bla tko paf, da še vzklikat nisem mogla. :)  Majsi

Sam res, s to oranžno smo pa zgleda vsi mim brcnil, jst sm tud oranžno čaku, pa sm same zelene vidu, do vijolične je blo pa predaleč. :)) G.S.

Saj je bila, sam je tolk švicala da se je oranžna sprala. D.R.

Alen kako to da Brina ni bila oblečena v oranžno - sej je vedno, skor bi jo zgrešil ? Brane in Nena

Midva z Blažem tud iščeva oranžno majico, pol jo pa zagledam v viljolčnem !! Andreja

Ja to je res čudn   Blonž

Ja to pa tut mene zanima Vojc

Pa sej je vsen v kakšni majci teče, al ni !? Milenca

No me veseli da sem tud jaz vam mal popestrila dan :)) Brina

--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

28.10.2007

JEGILAUF – 12. Ljubljanski maraton (Po ulicah Ljubljane)

Za Jegiclub - Brina

Dan pred Jegilaufom – živčna vojna

Vedela sem da bo vreme zelo nepredvidljivo, tako da cela štala – kaj oblečt, za dež, za mraz, za sonce, za toplo vreme???? KAJ? Mah najbolje da si  nafilam ruzag z vsem možnim, pol bomo pa videli kaj in kako bo. Živčki delajo na polno, spanje pomanjkljivo že iz petka na soboto - kaj bo šele iz sobote na nedeljo. Za povrh vsega se še ura premakne, cela štala, kam se premakne, naprej – nazaj. Blaž pravi naprej, mami pravi nazaj – KAM zdej? Cela štala – če zajebem loh zamudim, al pa pridem uro prekmalu. Pogledam v časopis, vidim da gre ura nazaj – super to pomeni uro spanja več, jes jes – vsaj nekaj pozitivnega. Spanje, zzzzzzzzzzzzzzzzz

Jegilauf – super zadeva

Zjutraj se zbudim, polna energije, naspana, dobre volje. Pogledam ven, vidim oblake, vendar ne dežuje – super. Blaž naju z Majsi pelje pred Križanke, tam se dobimo z njenimi sodelavci. Gremo na kavico, pogovor teče samo o teku, o obleki, kaj kako se oblečt – bo dež al ne bo. Ura je že velik, gremo, gremo, zamudil bomo – začnem težit, čist živčna... No pa smo le šli.

Štart – Slovenska, tekačev ful, gužva velika, živčnost na višku …. Gremo ….. super, živčnosti ni več, samo še tek, užitek, tek. Dežuje nič. Tečemo po Dunajski, gužva je velika, prehitevanje skoraj nemogoče – kolonca je prepočasna, kaj zdej? Se znajdem in grem na pločnik, kjer -ne vem zakaj- noben ne teče – in prehitevam, prehitevam … dober filing.

No in tako naprej in naprej po progi, kjer se je dalo po pločniku, drugje pač v kolonci. Nekje v šiški začne deževati, nič hudega, me ne moti, pičim naprej.

Moram pohvaliti vse navijače – glede na vremenske razmere jih je bilo neverjetno veliko – bravo navijači!!! Pridem na 10 km – pogledam na uro 57 minut – katastrofa – to ni možno – tok počasi še nikoli nisem tekla – groza. Bo treba pohiteti, naslednjih 10 km bo treba preteči hitreje – mi bo uspelo?? Odločim se da mi bo – in pospešim tempo. Dežuje še vedno, gužva je še vedno, luž je polno. Izogibam se ljudem, lužam in laufam, laufam, laufam. Navijači me spodbujajo, me spravljajo v dobro voljo, mi dajejo energijo – super so. Pridem na 20 km pogledam na uro – super 1,50 – ne morem verjeti – to pomeni da mi bo uspelo, super, super, tečem naprej, iz ne vem iz kje potegnem še dodatno energijo in še malce pospešim …. Cilj: 1.55.20; medalja, čestitke Jankoviča, sok, čaj, voda, sadje … garderoba, suha oblačila, počutje super, pivo, pizza ….

Ponedeljek zjutraj, ura zvoni, ooooohhh vstat bo treba. Se dvignem, postavim na noge – celo telo mi preplavi ena ogromna bolečina - padem nazaj v posteljo, o šit, o šit, poskusim še enkrat, čist počasi se nekako postavim na noge, se malo razmigam in gre že lažje. Nekako šepajoče preživim dan, z hudimi bolečinami, zvečer se odločim da vseeno grem na Karate. Trener točno ve, da so noge utrujene, da muskl fiber je – zato nas namenoma še malo bolj matra. Trening bil naporen – vendar se po njem počutim veliko bolje. J

Se vidimo na naslednjem Jegilaufu.

Brina

Za Jegiclub - Majsi

Zbor ob 8.30 pri Križankah, sledi kavica in pogled v nebo.

Bo-ne bo deževalo? Kako naj se oblečem? Dolge, kratke rokave, hlače? Anorak, ja-ne?  Hmmm?

Nič, najbolje, da se malo ogrejem, kar bo, pa bo... Ogrevanje pomaga - takoj postane bolj vroče (mimogrede...Brina odkloni borovničke?!?). Premik na štart, fotka, še malo poskokov, množica tekačev in že sledi štart. The Stroji samo še pripomorejo k boljšemu vzdušju. Zdaj gre pa zares, navijačev je vse polno, kolona tekačev se vije po celotni Dunajski cesti...res lepa slika. Kmalu zatem dež. Ah, pa kaj! Tako ali tako bom mokra. In tako me pere in pere vse do cilja. Vmes še v kakšno lužo stopim, cukerček pojem, spijem vitaminski napitek in en dva tri, že sem na cilju. Seveda vmes še malo borbe - mi bo uspelo, imam dovolj moči do konca, lahko še malo pospešim, me bodo noge ubogale, kaj ali čutim krče v nogah, samo še 2 kilometrčka, kaj pa je to v primerjavi s tem kar si že pretekla.... In evo, pa sem dosegla novi PB!
Seveda vse zasluge gredo navijačem, ki so me spodbujali ob progi. Brez vas mi ne bi uspelo!!! Hvala!!!  Res ste carji!!!

Majsi

Za Jegiclub zapis pogovora med B. & Ciletom

Cile, kliče B., kje si, a sta že mimo. B.; "ne še čakam" Cile; "a misliš da smo jih že zamudil?" B.; "po moje ne to bi blo pa velko presenečenje, no loh pa tut" Cile; " ok poklič ko gresta mimo " čez 15 min Cile kliče B., " kaj je že kej, a sta že mimo" b.;"ma ne vem, loh da sem ji zamudu, pomoje še ne... se slišva" čez 10 min pokliče Blaž; "Brina je šla mim čez 10 min bo pr teb" Cile čaka in čaka in pride mim Brina, cile jo poškljoca, B. kliče " Majsi še ni, grem kr prot teb" pride B. peš do Cileta in zazvoni B. telefon; "Majsi je šla mimo" Skupaj čakata in čakata in evo v daljavi kapca Slovenija in mimo prisopiha še Majsi ... škljoc, škljoc.....