19 prijavljenih, par dni prej jih odpove 5, dan pred odhodom še 2; na start nas pride 12, vendar na pot se nas poda samo 10.

Poročilo: 3.10 vstajanje; 4.00 odhod; 4.45 bencinska po cestnini – vsi se zberemo, enga ruknemo za pogum vreme se še drži, sem ter tja kakšna kaplja;

6.00 pri koči na Savici. Dežuje, da si komaj upamo iz avta, vendar stečemo do strehe pred kočo, spijemo borovničke, da se pogrejemo in se dogovorimo da ne gremo gor, vendar nazaj v prvi odprt lokal na kavo.

13 UDELEŽENCEV

KOMENTARJI:

Hodili smo 2 uri in pol. Dobili slavne Bobiče, olje, vino. Bilo je sončno, toplo, družba fina …. Brina Jaz sem se tega dogodka udeležila prvič, kar zanimivo, sončno, ampak veter je še mrzel ne glede na vse, diši po morju in dopustu… Dragica Prvič sem na tem pohodu in je lepo, sonce, veter, vonj in pivo je super. Andreja Soline, super, ampak ne moreš domov, ker je prevelika gužva, zato uživamo ob morju, soncu, vetru in mrazu. Lp, Milena  Bilo je super! Dan je lep, imamo se fajn. Test ure narejen.  Andrej Vsi so toliko lepega napisali da sem brez besed. Odlično! Do drugega leta! Upam.  Vojc Lepo vreme, en siten, en spi. Z Zoro govorila o Portugalski in vozila je voziček, verjetno prvič v življenju. Jerneja Vreme lepo, sončno, brez oblačka, bilo je super. Organizatorji povežimo soline so zanič. Imel sem se fino, juuupii uspelo mi je. Cile Prvič sem šel peš čez tunel. Žiga Sicer sem pol poti prespala, a sem se kljub temu imela fino. Teta Andreja pa se me je edina usmilila na cilju in me malo pocrkljala. Janja Toplo sonce, božanski sladoled, zadovoljni pogledi, vrečka dobrot… vse to in še kaj me je doletelo danes. Majsi Najboljše so bile miške ob progi. Kide

______________________________________________________

Opis in komentarji:

29.8.2009, 5.30h  na parkirišču (ta prvi)

Megla je, nekateri (spet) zamujamo, ampak plan je da gremo. Brina Vreme je! Blonz  A lahko e gremo? Andrejček

29.8.2009, 6.10 h prispejo še ostali

Evo mene, sem prišel. Cile Men je slabo. Dragica Jaz grem še spat za eno uro. Miha Tud jaz bi še spala. Urša Avto je v redu parkiran. Jernej  Nič me ne zebe, a je kej vročega! Mojca  Mal sem bila v skrbeh ampak vreme kaže dobro, Hura! Gremo! Darja & Brane Komaj čakam da te spet vidim – Triglav! Milan

29.8.2009, 6.32h – končno start 

29.8.2009, 7.04h – Planina Konjščica 1440 m

Od Studorskega prevala naprej skoz dež, dež, dež, grmenje, strele ...

29.8.2009, 9.44h – Vodnikov dom na Velem polju 1817 m

Škoda da je bilo slabo vreme, no sem vsaj uporabil anorak. Cile Prideš, vidiš, osvojiš … lepa je naša dežela. Romzy Sonce, sonce kje si da  nam malce posušiš vse te mokre cote? Brina Ja takle je. Smo na Vodniku in jaz pravim: »Ni dežja, kva hudiča še čakamo!!« Grmel ne bo tko da bi mogoče lahko šli naprej. Andejček

29.8.2009, 11.20h odhod proti Kredarici

29.8.2009, 14.15h Triglavski dom na Kredarici 2515 m

Ne morem verjet, da nam je uspelo. Sem ful, ful, ful presenečena in navdušena. Zdej pa sam upamo na sonce jutri pa da končno gor na vrh prilezemo. Brina Kok ste me nategnl, nikoli več ne grem na Kredarico, Planika je zakon. Pa še uscal se je med potjo. Cile  No pa  nam je uspel. Vsi smo gor prilezel. Vmes nam je malo vreme zagodel pa je bila megla in dež, ampak, sedaj smo na Kredarici. Jutri bo pa lepo vreme in gremo na Triglav. Andrejček

Prišli smo uspešno, Brane dal za rundo, ker ima danes rojstni dan! Imamo se zelo lepo! Jutri pa na nove zmage! Brane & Darja Po novem imamo še gazele na poti do Kredarice. Kide Smo že suhi, ne več žejni, niti utrujeni, smo v pogonu in čakamo jutri. Mojca & Milan Današnji cilj je dosežen. Kredarica. Malo mokri, suhi, mokri od znotraj itd. Runda je padla – Brane 44 let. Živeli – Vse najboljše! Imamo se fajn. Milena  Res je bilo težko zame! Ampak sem prišla. Hvala Kide!  Gotovo si pripomogel zelo! Dragica  Pot je bila zanimiva! Imamo se lepo. Nekaj smo tudi že spili. Borovničke ber ales. Blonž  Vse najboljše Brane! Hvala za borovničke. Sem lih zmagu mensch rgere dich nicht. Juhu, Miha Samo sončka si še želim. Urša

30.8.2009 6.00 h - vstajanje

Ko sem zjutraj gledal Italijane kam lazjo me je vse minil. Cile

30.8.2009, 7.45 h - odhod iz Kredarice proti Triglavu

29.8.2009, 9.15h / 9.40h – končno osvojili Triglav 2864 m

Bila je megla ampak ko smo prišli je posijalo sonce za Jegiclubovce  Blonž  Aaa, Kako se pa dol pride?! Nina Cilj je dosežen, zdej pa še dol. Urša Ni nam lahko. Jernej  Uspelo nam je – ne morem verjet na Triglavu sem. Hudo – ponovno po 19 letih. Zdej pa še dol – groza. Ampak sonce pa imamo. Brina Na Triglavu sem. Sonce je! Andrejček  Vreme nam gre na roke. Zdej smo zadovoljni. Dragica  Počutje idealno, uspelo mi je pridt na Triglav, sem car vseh carjev. Cile

30.8.2009, 10.45h odhod iz Triglava

30.8.2009, 11.45h / 12.30h Kredarica 

30.8.2009, 13.30h odhod iz Kredarice

30.8.2009, 14.57h Vodnikova koča

Smo na Vodniku in mam poln k…. vsega! Grem! Ajde čaw. Blonž  Pa, pa zvezek, mi pičimo v Ljubljano! Nina

30.8.2009, 16.30h odhod iz Vodnika

30.8.2009, 18.20h Konjščica

Sonca  ni več, mraz je, katastrofa največja pa je da nimajo Borovnik! Brina Hvala bogu da je teh naporov konec. Cile  Hladno je Zmagal smo !!! Andrejček  Cilj dosežen, super, naslednje leto 2010 naslednji gorski izlet. Organizacija odlična, družba super. Hura! Milena

30.8.2009, 19.00h odhod iz Konjice

30.8.2009, 19.30h spet pri avtomobilih – odhod proti domu

________________________________________________________

Pom klinih na Grmado in potem na Šmarno goro.

UDELEŽENCI: 11

START IN CILJ: Tacen - parkirišče

OPIS: zbor in start je bil na parkirišču takoj za savskim mostom. Pot nas je vodila mimo policijske šole, naprej proti Vikrčam. Pri vodnem zajetju smo odšli do nekdanjega kamnoloma, kjer je začetek Pogačnikove poti. Sam vzpon po klinih je bil dokaj zahteven in je trajal približno 30 minut. Do vrha Grmade smo nato porabili še cca. 35 min. Na Grmadi krajši postanek, okrepčilo, slikanje…. Sledil je spust z Grmade do sedla in vzpon na Šmarno goro. Po cca 2urah smo prispeli na vrh Šmarne gore, kjer smo si privoščili zasluženo pivo in čaj. Po dveh rundah, poležavanju na soncu, otepanju os, smo se počasi odpravili po klasični poti v dolino do parkirišča, ker je bilo že zelo vroče smo se odločili za obisk bližnje gostilne, kjer smo se prijetno ohladili….

Prijeten trening pred odhodom na Triglav je trajal cca 2,5h. JEGICLUB

KOMENTARJI:

Po klinih gor - po hribu gor - po grebenu Grmada dol - po hribu gor -  Šmarna gora. Super !! Milena
Po lojtri gor, pa po lojtri gor, ful dobr, to pa je Šmarna gora. Mojca

Če ne bi bilo klinov, bi nam bilo dolgčas. Tako da kar v tem tempu naprej! Milan

Kaj naj rečem, sem čist brez kondicije. Za Triglav bo treba še malo potrenirat. Ampak per je pa pasu. Cile

Trening je bil kr uredu, sam Triglav je (bo) bol! Blaž

Super trening za Triglav, nori klini! Super! Nina

Pivo je dobro, ker je vroče. Pa čeprav je Union. Miha

Fino fajn :) naslednjič bo šlo lažje s klini :) Urša

A smo že gor? Dragica

Vesna je rekla, da sm brez kondicije! A sm ji dons dokazu, da nism!! Prvi v stilu formule 1 kot Schumacher. Bil sem zadnji in na koncu sem se prebil do 1. mesta. Se vidmo na Triglavu. Andrej

Teli klini pa niso kar tako, so kr orng. Ampak je blo super. Kondicije mam pa več kot sem mislila. Komaj čakam na Triglav. Brina

_________________________________________________________

Bil je res en naporen delovni teden, v petek sem šla službeno še v Celje. Zato je šla po Žiga v vrtec moja mama in sem ga mogla it iskat v Jarše. To pa takoj pomeni, da sva prišla domov šele ob 18h. In itak, našga še ni bilo doma, saj je ja petek, ko je treba it na pivo s sodelavci, za kar je dober vsak izgovor (ful je dela, carina, napredovanje, nov avto….). No tam nekje ob 20.30 je otrok zaspal, ata pa je prilomastil domov, poln elana, zgovoren, vtakljiv in je začel hoditi za mano po stanovanju. A se boš za jutri dovolj oblekla ? Pa ne te gojzarje obut, dej rajši superge (in prinese iz moje omare najbolj stare oguljene) ! Joj boš vidla kako te bo vse ožulil, ne boš mogla hodit dolgo ! Glej da boš vzela majico za  preoblečt in brisačo za obrisat pa še ene nogavice ! Pa ne it v teh hlačah, a nimaš nobene trenirke ? Pa tisti tvoj nahrbtnik vzemi, a veš ta zelen ! (kva ???) Kaj boš pa jedla v sendviču ?(maslo, papriko in sir, sam ne mi dat liptaverja not) – pa dej no, ful je dober, ti ga bom dal malo not ! (halo !!) Kaj boš pila ? (vodo) Dej pivo vzem, pa tale litrski sok (pa sem ti rekla da bom samo vodo !). In tako naprej in naprej, toliko časa, da sem čist znorela, naj me že pusti pri miru, da sama že vem kaj rabim. Ob 22 h nastavim uro  na 5.15h in grem počasi spat. Zjutraj smo vsi vstali in se spakirali do 6h (presenetljivo !), ko smo bili spodaj zmenjeni z Neno, Branetom, Kidetom in Majsi. Še lupčka Žigu in že smo šli peš proti železniški postaji. Tam pa velika gneča za vlak do Litije, k sreči je že Brina kupila karte za vse. Dobili smo se na prvem peronu in vsi  premraženi odšli do vlaka. Not pa vroče, hvala bogu smo dobili sedeže, saj marsikdo ni sedel. Hitro smo se slekli in lej jo Brinčico, je že privlekla ven neke domače zvarke. Za dobro jutro smo nazdravili z likerčki in se počasi odpeljali proti Litiji. Čez pol ure smo podkrepljeni stopili z vlaka, prečkali Savo in prevzeli štartne kartončke, kape in karte za povratek z avtobusom. Gledamo okrog sebe: sami starci, a smo res med mlajšimi ? Ker nas res zebe, se hitro odpravimo navkreber proti Šmartnemu, potem pa skozi  megleno jutro hitro naprej v gozd. Ful je ljudi, baje nas je 17.000, zato je po gozdnih kolovozih razhojeno blato, globoke luže in zastoji. Končno smo ven in na jasi nas pričaka sonce – na hitro se ustavimo in srknemo enega (Kide dva) za zdravje. Potem pa naprej, skozi vasi, zaselke, mimo hiš s prelepimi razgledi, ob katerih so postavljene mize z domačimi dobrotami. Seveda ni nič zastonj, zato si na neki kmetiji na 1/3 poti privoščimo malico iz naših sendvičev in pijače. Vseeno nekateri ne zdržijo brez borovničk in  cvička. Cile že malo jamra, da ga je vse ožulilo med nogami in reče, da bo mogoče odstopil – čisto po njegovo in on ki se je hvalil, kako lahko vse prehodi. Ostali smo čisto OK, gremo naprej do prvega žiga. Kmalu za tem: - mene lulat (Majsi), mene tud (Brina) in ajdi obe v gozd ob zelo obljudeni poti, ena za smreke, druga za drevesno hišico. Pazi, da se ne polulaš po hlačah, lej vidimo te, dej si hitro hlače gor….ne ostanemo dolžni s komentarji. Potem pa spet skozi gozd in naprej čez vasi, mimo vikendov. Nekateri so že zelo pijani, ob poti se prevračajo in tulijo, ukrepajo celo varnostniki. Ustavimo se na neki kmetiji, pojemo sendviče, spijemo dobrote iz brininega nahrbtnika, se slečemo, saj je postalo že precej toplo. Kmalu se pot razcepi na južno in severno pot, odločimo se za južno in to samo zato, ker je 1 km krajša. Razgled je čudovit, na vse Julijce, Karavanke in Kamniške hribe – nekdo je prijavil, da bi morali tamkajšnji prebivalci plačati davek na razgled. Pot gre sedaj mimo večjih vasi, povsod je muzika hrana, pijača (Kide pali na cviček, Vojc tudi vedno bolj). Zasedimo se na kmetiji z mizami na soncu, kjer pojemo in popijemo vse do konca. In za mene je bila to prva napaka, saj so mi otrdele mišice na stegnih, zato je bilo nadaljevati pot malce težje. Čakal nas je še naporen in nepotreben vzpon skozi gozd zato sva z Milenco ob debati zaostale za drugimi, pa tudi obe sva imeli že boleče mišice. Pri spuščanju proti cilju v Čatež so že vsi zginili izpred vidika. Začeli sva klicati Brino in Cileta, njima je očitno še manj jasno kje so ostali, sploh pa kje sta onadva. Milenca je besna na Vojca kot hudič, vendar vseeno nadaljujeva pot dol proti muziki in splošni hopsasa histeriji pijanih 60-letnikov. Neka pevka (ala Lendero) se nekaj matra na odru, ljudje pa kot da ne bi ravnokar prehodili 22 km . Prebijeva se do ciljne mizice z žigi in res ´lepim darilom´ - stari izvodi revij Zdravje in Naša Žena (da jih ni sram, kakšne značke ali vsaj priznanja bi si pa res lahko zaslužili, mogoče kaj za pojest, saj smo vendar sodelovanje tudi plačali). Tam naju pričakajo Majsi, Vojc in Kide – ja a ni logično, da se dobimo na cilju !? Le kje sta se zgubila Cile in Brina, ki sta hotela vse prehitet, sta kao neki na koncu hitro hodila ? Taka organizacija se pa res ne spodobi za vodilne iz Jegikluba. Po parih klicih, se po pol ure le prikažeta z nekimi čudnimi izgovori o avtobusih – ja pa ja, priznajta, izgubila sta se ! Premraženi gremo čakat na avtobus, kamor nas nabašejo kot krompir – a  nismo vsi enako plačali, pa morajo nekateri stat, da ne omenjam varnosti. No ko smo vsi tako pametni, smo šli iz avtobusa dol eno postajo prej, zato smo dodatno naredili še en km do železniške postaje. Mraz je pritiskal, mi pa vsi čakat vlak. Bil je relativno prazen, topel, udoben, le za vagon se nismo odločili vsi za enega. Ja in Brina ugotovi, da ima ona vse karte. Pri preverjanju pojasnimo uslužbencu, da je del ekipe v drugem vagonu In od tam pride informacija, da jih ne rabijo. Tako so nam ostale 3 karte za naslednjič – fino. V Ljubljano smo prispeli okrog 17h, v temo in mraz. Ker sem še komaj premikala noge, sva šla z Ciletom domov, ostali pa še na pivo v Kratochwila – nekaterim se pa da. Bil je naporen, a čudovit dan, dobra družba in sproščujoč oddih. Po dolgih časih smo se spet peljali z vlakom in tudi to nekaj šteje, kajne ?

Lp Nejka